Vsakič ko so se Čečeni, moški, vračali v dvorano, so prihajali z grozljivimi kriki. Vpitje je bilo glasno in zastrašujoče, vsa dvorana je tedaj zadrževala dih. Tako so terorizirali dvorano, da bi se jim popolnoma podredila. Ko so se drugič vračali s temi kriki, so mladeniču z očali, ki je sedel v zadnji vrsti, očitno popustili živci. Skočil je in začel teči. Ljudje v vrstah so začeli vpiti: »Kaj počneš, zaradi tebe bodo koga ubili?« Ena od žensk je ustrelila, prijatelji iz dvorane so rekli, da so začeli streljati tudi z odra. A tega nisem videl. Fant je padel in ostal popolnoma nepoškodovan. Zadeli pa so popolnoma nedolžno gledalko v trebuh in enega moškega v oko. Čečeni so rekli, da lahko pokličemo Rdeči križ. Toda iz Rdečega križa ni bilo nikogar polni dve uri. Moški je izgubil veliko krvi, čeprav mu je pomagal zdravnik med talci. Nasploh je ta zdravnik, zdi se mi, da mu je ime Saša (moški srednjih let), ogromno naredil za nas. Pomagal je do zadnjega, ne glede na resnost poškodb.