Ampak kar se tiče Amerike, smo marsičesa vajeni, vsa zadeva dobi dobro začimbo črnega humorja, ko se preseli v Evropo. Predstavniki opozicijskih desnih strank iz Francije so se podali na študijsko potovanje v New York. Bili so navdušeni nad ameriškimi disciplinskimi ukrepi. Francoski republikanci so takoj predlagali, da bi starostno mejo, s katero je mogoče mladoletnika poslati v pripor za mladoletne prestopnike, znižali s šestnajstih na trinajst let. Golisti so bili še bolj radikalni, v pripor bi pošiljali že desetletnike. Če samo pomislim, kako bi me moja otroka pri desetih letih ubogala, ko bi jima bil lahko resno zagrozil s popravnim domom! Ko bi prišel iz službe, bi mi takoj prinesla klobučevinaste copate in mi zloščila čevlje, da bi se vse bliskalo. V tem kosanju, kdo bo bolj radikalen pri porednih francoskih otrocih, se je posebej izkazal predsednik Liberalne demokracije Alain Madelin, saj ni terjal samo ničelne tolerance, ampak kar "toleranco z dvojno ničlo". La'ppétit vient en mangeant, pravi francoski pregovor. Več ko se bašeš, boljši tek imaš. Madelin je ugotovil, da so krivi tudi starši. Treba bi bilo preverjati, ali zadovoljivo opravljajo svojo starševsko dolžnost. Če je ne, jim bo država zamrznila otroške doklade. Dobivali naj bi karte s točkami, za vsako potuho bi izgubili točko ali več. Potem bi sledila še dodatna denarna kazen in na koncu bi otroke dobili v roke od države določeni varuhi. Za mlade prestopnike recidiviste pa naj država zgradi posebne kaznilniške centre. Teh mladinskih zaporov zaprtega tipa naj bi bilo kar za stotnijo. Mularija bi v teh prevzgojnih zavodih opravljala družbeno koristno delo, predvsem pa bi moralo biti to delo - tako pravi predsednik Gibanja državljanov Georges Sarre - naporno in neprijetno. Drugače ne bi dosegli vzgojnega smotra.