Beluše skoraj vedno pripravimo tako, da jih najprej skuhamo. To velja, ko si jih zaželimo kot okusno jed ali pa ko jih pripravljamo bolniku. Le malokrat jih lupimo, kar pa je potrebno tedaj, ko je sezona belušev že pri koncu in so spodnji deli rahlo oleseneli. Takrat stebla tenko olupimo od sredine navzdol. Ker so mladi beluši navadno visoki okoli 20 cm, jih moramo kuhati v primerno globokem loncu. Kuharji bi se namreč zgrozili, če bi beluše rezali na polovice, kar bi bilo podobno, kot če bi lomili špagete. Torej če rezanja na koščke izrecno ne zahteva recept, beluše kuhamo cele. Kot vsaka zelenjava so tudi beluši hitro skuhani in mehki in tudi tokrat obstaja velika možnost, da se razkuhajo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Beluše beluš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
skoraj skoraj členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
pripravimo pripraviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
najprej najprej splošni prislov; presežnik
skuhamo skuhati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
velja veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ko ko podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
zaželimo zaželeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kot kot podredni veznik
okusno okusen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
jed jed samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
ko ko podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
pripravljamo pripravljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
bolniku bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
Le le členek
malokrat malokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lupimo lupiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
potrebno potrebno splošni prislov; nedoločena stopnja
tedaj tedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sezona sezona samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
belušev beluš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
že že členek
pri pri predlog; mestnik
koncu konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
spodnji spodnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
deli del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
rahlo rahlo splošni prislov; nedoločena stopnja
oleseneli oleseneti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
stebla steblo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
tenko tenko splošni prislov; nedoločena stopnja
olupimo olupiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
od od predlog; rodilnik
sredine sredina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
navzdol navzdol splošni prislov; nedoločena stopnja
Ker ker podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
mladi mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
beluši beluš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
visoki visok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
okoli okoli predlog; rodilnik
20 20 glavni števnik; arabski zapis
cm cm samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kuhati kuhati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
v v predlog; tožilnik
primerno primeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
globokem globok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
loncu lonec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Kuharji kuhar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
namreč namreč priredni veznik
zgrozili zgroziti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
beluše beluš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
rezali rezati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
polovice polovica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
podobno podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lomili lomiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
špagete špaget samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Torej torej priredni veznik
če če podredni veznik
rezanja rezanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
koščke košček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
izrecno izrecno splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
zahteva zahtevati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
recept recept samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
beluše beluš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
kuhamo kuhati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
cele cel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Kot kot podredni veznik
vsaka vsak celostni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
zelenjava zelenjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tudi tudi členek
beluši beluš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
hitro hitro splošni prislov; nedoločena stopnja
skuhani skuhan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
mehki mehek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
tudi tudi členek
tokrat tokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
obstaja obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
velika velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
možnost možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
razkuhajo razkuhati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar