Za budistični rod, ki mu pripada, pove, da ni zamračen s tradicijo, raso, narodnostjo, socialnim položajem in politiko, stvarmi, ki nas odvračajo od bistvenega, od nas samih. Ena od temeljnih razlik med krščanstvom in budizmom je po njenem v tem, da lahko vsakdo postane Buda, kajti v vsakem od nas se skriva razsvetljena narava, (krščanski) Bog pa je en sam. Pomembna razlika je po njenem tudi v tem, da po učenju budističnih mojstrov ljudje nismo prišli na svet obremenjeni z izvirnim grehom in občutkom krivde. Po budizmu namreč človek ni nujno slab, lahko pa ima slabo ali dobro karmo. (Karma je budistični zakon vzroka in posledice. Ne pomeni fatalizma, temveč preprosto to, da si človek s svojimi dejanji ustvarja posledice in da to, kar nekdo dela v sedanjosti, izkusi, doživi v dogodkih prihodnosti. Zato je treba umiriti, spremeniti svoj um, priti v stik s samim seboj, op. R. I.). Intelektualci teže dosežejo razsvetljenje kot preprosti ljudje, teže se jim je namreč znebiti vse nakopičene miselne navlake, meni naša sogovornica.