Kandidat? Postali boste kandidat? Kaj to pomeni? Da bodo žrebali? Da bodo dopisnice s pravilnimi odgovori vrgli v boben in ga potem zavrteli? Vsekakor, tekst je napisan z dikcijo nagradnih iger. Očitno nas le še korak loči od tega, da se bo lov na vojne zločince spremenil v nagradno igro. Le zakaj ne? Nagrada ni le mamljiva, ampak enormna, iracionalno enormna. Za tak denar bi žena izdala moža, mati sina, oče hčerko, notranji minister zunanjega, predsednik generala in psihiater predsednika. In očitno je tako enormna prav zato, da bi predsednik izdal generala in psihiater predsednika. Teoretično je znesek tako enormen tudi zato, da bi se res čisto vsakomur izplačalo vključiti v igro in kandidirati za glavni dobitek - celo ženi Slobodana Miloševića. Če bi jo ameriška vlada izžrebala, bi lahko popokala 5 milijonov, se preselila na Florido in pod drugim imenom mirno uživala v večnosti. Ne pozabite namreč, da ameriška vlada informatorju jamči »absolutno tajnost«, »zaščito identitete« in - na njegovo željo - tudi »relokacijo«. Drži, tudi srečni izžrebanci, ki jim boben vrže bogastvo, ponavadi zase zahtevajo absolutno tajnost, zaščito identitete - in seveda, zelo kmalu po žrebanju se preselijo drugam, na boljšo lokacijo. Nekaj ciničnega in dvoličnega je v tem ameriškem fanatizmu, v tem ameriškem lovu na vojne zločince, v tem ameriškem boju za pravico, zlasti če pomislimo, kako hitro po II. svetovni vojni so Američani opustili lov na vojne zločince, ki so imeli na grbi holokavst brez primere.