Tudi v razpravi se je postavilo predvsem vprašanje, ali lahko minister zahteva katero koli informacijo znotraj policije oziroma ali lahko na primer zahteva, da mu predstavniki policije poročajo, komu sledijo oziroma, ali lahko zahteva celo spisek tajnih sodelavcev. Da, ko se nadzor uporablja kot možno ugotavljanje odstopanja dejavnosti policije od z zakonom določenih zahtev, je menil Andrej Anžič. Če ne gre za pridobitev tovrstnih informacij, pa gre lahko zgolj za radovednost ministra. Ob tem pa po mnenju namestnika generalnega direktorja policije ne gre zanemariti, kako občutljivo je vprašanje tajnih sodelavcev oziroma da lahko, če se ta informacija pojavi v javnosti, ljudje izgubijo življenje. Zakaj bi minister pri svojem delu potreboval za politiko tako nepomembne podatke? se je še vprašal Anžič. Nasprotno pa je Gorazd Trpin menil, da je lahko spisek tajnih sodelavcev zelo pomemben podatek, saj bi bil na primer lahko na tem spisku Osama bin Laden in bi bil minister odgovoren za možne posledice. Če pa minister zlorabi pooblastila in podatke uporabi za druge namene, so sankcije jasne. Tudi Tone Jerovšek je bil prepričan, da sodijo ravno takšni podatki, kot je spisek tajnih sodelavcev, v najbolj občutljivo polje delovanja policije in so torej ravno to stvari, za katere minister v celoti odgovarja.