Nujni demanti, ki so ga objavili trije panamski patologi, v katerem so trdili, da je bil Abraxas kronični alkoholik, ki se je sam ustrelil v navalu depresije, ko je spil četrt galone viskija, so sprejeli s posmehom, kakršnega so zaslužili. Hatryjev tabloid je povzel odziv ljudi: SEÑORES, KOGA MISLITE VLEČI ZA NOS? Uradna izjava britanskega pooblaščenca gospoda Simona Pitta, češ da gospod Abraxas ni imel niti uradnih niti neuradnih stikov s tem veleposlaništvom ali s katerimkoli drugim uradnim predstavništvom Velike Britanije v Panami, je postala še posebej nesmiselna potem, ko se je odkrilo, da je bil Abraxas nekoč predsednik angleško-panamskega kulturnega društva. Njegova funkcija je bila prekinjena zaradi »zdravstvenih težav«. Strokovnjak na področju špijonaže je nepoučenim razložil skrito logiko vsega tega. Potem ko so krajevni obveščevalski operativci ugotovili, da je potencialni britanski agent, naj bi Abraxasu zaradi prikrivanja ukazali, naj prekine vse javne stike z veleposlaništvom. Primeren način za to naj bi bil izmišljen »spor« z veleposlaništvom, to pa zato, da bi Abraxasa »odtujili« gospodarjem. Takega spora gospod Pitt ni poznal in možno je, da je Abraxas to pomanjkanje domišljije britanske obveščevalne službe plačal z življenjem. Obveščeni viri so poročali, da so se panamske varnostne sile že nekaj časa zanimale za njegove dejavnosti. Ministra v senci v opozicijskih klopeh, ki je bil toliko pogumen, da je parafraziral Oscarja Wilda in izjavil, da človekova smrt ne posvečuje stvari, za katero je umrl, so takoj povzeli tabloidi; eden med njimi je obljubljal bralcem tudi pretresljiva razodetja o možakovem nesrečnem spolnem življenju.