Že po Platonu in Aristotelu je človek samo v skupnosti z drugimi ljudmi lahko človek, njegova ljudska narava pa se lahko udejanji samo v skupnosti, v polisu. V vsaki družbi, primitivni ali razviti, je določena organizacija skupnega življenja, ki vsem članom skupnosti določa njihove družbene vloge in funkcije. Brez tega minimalnega konsenza, ki spaja ljudi, ne bi bilo možno skupno življenje. Osamljen človek je izgubljen v divjini narave. Sam je lahko samo Bog ali pa zver, je rekel Aristotel.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Že | že | členek |
| po | po | predlog; mestnik |
| Platonu | Platon | samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| in | in | priredni veznik |
| Aristotelu | Aristotel | samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| človek | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| samo | samo | členek |
| v | v | predlog; mestnik |
| skupnosti | skupnost | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| z | z | predlog; orodnik |
| drugimi | drug | zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, orodnik |
| ljudmi | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik |
| lahko | lahko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| človek | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| njegova | njegov | svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina, moški spol svojine |
| ljudska | ljudski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| narava | narava | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| pa | pa | priredni veznik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| lahko | lahko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| udejanji | udejanjiti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| samo | samo | členek |
| v | v | predlog; mestnik |
| skupnosti | skupnost | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| v | v | predlog; mestnik |
| polisu | polis | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| V | v | predlog; mestnik |
| vsaki | vsak | celostni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik |
| družbi | družba | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| primitivni | primitiven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik |
| ali | ali | priredni veznik |
| razviti | razvit | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| določena | določen | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| organizacija | organizacija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| skupnega | skupen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik |
| življenja | življenje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| vsem | ves | celostni zaimek; moški spol, množina, dajalnik |
| članom | član | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik |
| skupnosti | skupnost | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| določa | določati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| njihove | njihov | svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, imenovalnik, množina svojine |
| družbene | družben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik |
| vloge | vloga | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik |
| in | in | priredni veznik |
| funkcije | funkcija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| Brez | brez | predlog; rodilnik |
| tega | ta | kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik |
| minimalnega | minimalen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik |
| konsenza | konsenz | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| spaja | spajati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| ljudi | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| ne | ne | členek |
| bi | biti | pomožni glagol; pogojnik |
| bilo | biti | pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol |
| možno | možen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
| skupno | skupen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
| življenje | življenje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik |
| Osamljen | osamljen | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne |
| človek | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| izgubljen | izgubljen | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne |
| v | v | predlog; mestnik |
| divjini | divjina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| narave | narava | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| Sam | sam | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| lahko | lahko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| samo | samo | členek |
| Bog | bog | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| ali | ali | priredni veznik |
| pa | pa | priredni veznik |
| zver | zver | samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| rekel | reči | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol |
| Aristotel | Aristotel | samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |