Pozabite na sliko, ki ste jo imeli o Rimski cesti. Naša galaksija je daleč od preproste in elegantne spiralne strukture, ki nam jo pogosto kažejo. Nova opazovanja, ki so bila predstavljena na srečanju Ameriške astronomske zveze, med drugim razkrivajo, da Rimski cesti manjkata dva izmed štirih spiralnih rokavov. Po dosedanjih domnevah bi morala imeti Rimska cesta štiri spiralne rokave: Strelec, Kotomer, Ščit-Kentaver in Perzej. Na veliko presenečenje astronomov pa so Spitzerjevi posnetki pokazali, da sta dva rokava (Strelec in Kotomer) v resnici le koncentraciji plinov z vmesnimi žepi mladih zvezd, medtem ko sta spiralna rokava Ščit-Kentaver in Perzej polna mladih in starih zvezd. Izsledki bi morali sprožiti radikalen miselni obrat, kako je nastala naša galaksija in kako so se rodile njene zvezde. Kartiranje Rimske ceste je izjemno težko tudi z modernimi teleskopi. Naš sončni sistem sedi na obrobju Rimske ceste, vzdolž veje enega izmed spiralnih rokavov, zato nimamo ravno panoramskega pogleda na glavno strukturo. Poleg tega našo opazovalno točko zakrivajo mnoge zvezde in orjaški oblaki medzvezdnega prahu. Dvema skupinama raziskovalcev pa je uspelo prodreti skozi to tančico. Prva je uporabila Spitzerjev vesoljski teleskop, ki nebo opazuje v infrardečem delu spektra, kjer je možno videti tudi skozi za vidno svetlobo neprosojne oblake prahu. Po teh podatkih je zarisala položaje in orbitalne hitrosti več kot 110 milijonov zvezd. Po drugi plati pa se je izkazalo, da je osrednja prečka skoraj dvakrat večja, kot so domnevali doslej, je povedal Robert Benjamin iz Univerze Wisconsin. Druga skupina pa je preiskala galaksijo z radijskim teleskopom VLBA ( Very Long Baseline Array ), ki je tako močan, da bi lahko z njim brali časopis na Luni. Ugotovili so, da veliko mladih zvezd v spiralnih rokavih kroži okrog galaktičnega centra počasneje kot predvidevajo izračuni. Analiza njihovega gibanja razkriva, kaj se je zgodilo: zvezde so bile rojene, ko je gravitacija stisnila medzvezdne oblake plina, nato pa so iz svojih krožnih orbit prešle v bolj eliptične poti. »Novi podatki dajejo veliko boljšo sliko o tem, kaj se dogaja,« pravi astrofizik Avi Loeb iz Harvard-Smithsonianovega centra za astrofiziko, ki sicer ni sodeloval pri raziskavi. Z njihovo pomočjo bi lahko precej izboljšali dosedanje modele Rimske ceste in »mogoče bolje razumeli, kako so urejene tovrstne galaksije,« piše Science .