Mestece Olimpija je ležalo na ozemlju Elide na zahodu Peloponeza že v času mikenske civilizacije sredi drugega tisočletja pr. Kr. Ozemlje Olimpije je veljalo za sveto. Tam je bil sveti olimpijski gaj Altis, obdan s četverokotnim zidom, na tem mestu so bila svetišča, oltarji za daritve, zakladnice, kipi bogov in zmagovalcev. Eden najpomembnejših je bil Zevsov hram, kjer je stal Zevsov kip. Izven zidovja so bili objekti, potrebni za organizacijo igre (hipodrom, stadion, palestra, gimnazija). Ustanovitelj iger je bil kralj eolsko-dorskih plemen na zahodnem Peloponezu-Oksilos. Njegov potomec Inftilos je igre obnovil in dosegel podpis premirja v času iger. Premirje je predvidevalo “sveti mir” med trajanjem iger in se je razvilo v stalnico, ki je veljalo za vse grške državice. Prvi verodostojnejši datum je 776 pr. Kr., ki je sprejet kot datum prvih olimpijskih iger in začetek prve olimpijade, prav tako pa se s to letnico začenja tudi popis olimpijskih zmagovalcev. V svetem mestu Olimpiji so igre potekale vsako četrto leto. Sprva so imele igre lokalen značaj, pozneje so se vključevale tudi ostale grške državice. Igre so vodili “hellandikai”, ki so imeli vso pravno moč nad igrami, nadzorovali so tekmovanja in kaznovali atlete ter kronali zmagovalce. Prve olimpijske igre so trajale le en dan, po izvršitvi disciplin sredi tisočletja pred Kristusom pa so trajale pet dni. Razvile so se v vsegrški festival, nudile so možnost uživanja ob lepoti igre te elementarne sestavine kulture. Gledalci, ki so bili prvotno Grki, so začeli prihajati tudi iz Italije, s Sicilije, vzhodnih obal Egejskega morja in iz severne Afrike.