Tekst, ki se je gotovo ste opazili začel brati kot promocijska brošurica za Collegium, moramo nadaljevati v petek ob osmih zjutraj z usti, polnimi peska, in možgani, polnimi sršenov. Milosti sicer ni bilo, je bil pa zato naporen izlet v Knosos, zibelko nekoč strumne in napredne mikenske civilizacije ter prizorišče Minotavrovega zakola: res je sicer, da mi ni uspelo med vsemi slovenskimi obiskovalci najti enega samega, ki bi bil nad to zgodovinsko lekcijo vsaj delno navdušen hrpa kamenja je ipak zgolj hrpa kamenja , smo pa vsi do zadnjega potem prišli na račun z obiskom sicer daljne, a presunljive plaže Matala. Peščena prostranstva, mlačni butajoči valovi, stotine mičnih pražečih se teles, sonce in odbojka, za ozadje stena mističnih peščin, po katerih so svoja zblojena razodetja doživljale mitološke osebnosti, kot sta to npr. Bob Dylan in Janis Joplin, v daljavi svetlikajoči se čudoviti odsevi daljne obale Afrike. Kaj je življenje? Eto, kaj je življenje.