Zgodovina mesta sega daleč nazaj v bronasto dobo, v leto 3000 pr.n.š. V prvih dveh tisočletjih je bila večkrat naseljena in uničena, na ruševinah starega je vedno zraslo novo, večje mesto. Nazadnje je bila naseljena v rimskih časih. Arheologi so odkrili devet časovnih plasti, v katerih ležijo ostanki naselbin drug vrh drugega. Plast VI. najbolj ustreza dejstvom iz Homerjevega epa in veliki vojni z Ahajci. V tej plasti so namreč našli sledove uničenja, bodisi zaradi vojne ali potresa okrog leta 1260. Petdeset let kasneje so se pokazala tudi prva znamenja propada mikenske civilizacije in do leta 1000 je že izginila. Ali je bil zaton Miken posledica dolgotrajne vojne s Trojo? Ko so se kralji po uničenju Troje vrnili domov, je bila njihova moč zaradi dolge odsotnosti oslabljena in zapletli so se v boje za ohranitev oblasti. Prav mogoče je, da tako šibki niso mogli več povrniti nekdanje blaginje in moči. Tako lahko tudi propad mikenske kulture vzamemo kot dokaz, da je trojanska vojna res bila.