V desetem stoletju našega štetja je arabski alkimist Avicenna (ibn-Sina), odkril metodo destilacije. Prvo eterično olje, ki so ga ekstrahirali, je bilo iz vrtnic. Rožna voda je postala priljubljen vonj in si je utrla pot v Evropo med križarskimi vojnami. Že konec dvanajstega stoletja so parfume izdelovali v Evropi, konec trinajstega stoletja pa je najbolj priljubljena postala sivka. Zdravniki so ves srednji vek za zdravljenje precej uporabljali rastline. V trinajstem stoletju so spodbujali destilacijo rastlin, esenca rožmarina pa je bila prva, ki so jo izločili. Kmalu po tem so naredili tudi olje iz sivke in Lavandule latifolie. Leta 1551 je Adam Lonicir napisal knjigo z naslovom Kräuterbuch (Knjiga o zeliščih), v kateri je poudaril zdravilne lastnosti in pomen številnih zelišč in olj iz semen. Do šestnajstega stoletja so izdelali več kot sedemdeset esenc, ki so jih uporabljali za parfume in v kozmetiki. Do sedemnajstega stoletja so znanstveniki odkrili, kako lahko uporabimo kemične snovi v medicini in kmalu za tem so jih dodajali naravnim esencam, ki so jih kemične snovi tudi izpodrinile. Eden izmed razlogov je bil večja učinkovitost in hitrejši zdravilni učinek kemičnih snovi. Zanimivo je, da nekateri ljudje sploh ne vejo, da so rastlinski izvlečki prvotna osnova mnogih današnjih 'modernih zdravil'!