V bistvu gre na sploh za enega najstarejših načinov žoganja. Ker v Pirenejih, od koder izvira ta baskovski nacionalni šport, ni bilo dovolj prostora za večja igrišča, se je igra razvila na relativno majhnem igrišču, na katerem žogo udarjajo vedno v isti smeri proti steni. Pelota (pelot = krogla, žoga) je športna igra, v kateri se žoga udarja proti steni, od katere se nato odbija v polje. V bistvu gre za nekakšno predhodnico danes bolj znanega skvoša, ki pa je bistveno hitrejši. Poleg tega lahko pri skvošu udarjate ob vse štiri stene, medtem ko je pri peloti na voljo samo frontalna. Za najbolj razširjeno obliko igre s pletenico, prednico loparja, je igrišče dolgo 60 in široko 16 metrov, ob straneh pa so prostori za izteke. Na čelni strani je gladka stena, široka 18 in visoka 9 metrov. V višini 80 centimetrov od tal je na steni zarisana bela črta. Na razdalji 16 do 20 metrov od stene je igrišče razdeljeno z eno samo črto na prednji del za igralca, ki udarja, in na zadnje igrišče. V igri sodelujejo samo moški, in to posamezno, v dvojicah ali moštvih, do pet igralcev. Navadno igrata dve dvojici (pelotarji). Začetni udarec določijo z žrebom. Pelotar, ki izvaja udarec, vstopi v sprednji prostor igrišča, s prosto roko vrže žogo ob tla in jo, ko odskoči, z vso močjo nabije v steno nad belo črto. Od zida se žoga odbije v igrišče, kjer jo pričakujejo drugi igralci, ki jo morajo prav tako odbiti od stene. Tako se menjavajo igralci v slehernem paru, dokler eden ne napravi napake. Takrat dobijo točko nasprotniki. Udarec je pravilen, ko se žoga odbije od stene nad belo črto v zadnji del igrišča. Igralec ne sme žoge zaustaviti med letom, ampak samo takrat, kadar se odbije od tal. Točka za nasprotnika se šteje takrat, kadar se žoga odbije pod črto na steni, kadar zgreši steno, kadar se odbije od tal več kot enkrat ali ko pade zunaj igrišča. Igra se do 60 točk ali pa na določen čas. Če so igralci enakovredni, lahko igra traja tudi do štiri ure. Pri peloti se spoštuje viteška tradicija, zato sodniki ponavadi niso potrebni. Nekaj podobnega peloti se je ohranilo v nekaterih vaseh na otoku Braču in Hvaru, kjer se »igranje na balun« ponavadi dogaja pred cerkvijo.