Pred leti je eno odmevnejših afer vzbudila umetniška zbirka Anteja Topića Mimare. Solidno samopašni zbiratelj jo je poklonil hrvaškemu narodu. Strokovnjaki uglednega nemškega Art Magazina so ob tem izrazili mnenje, da jih ne bi čudilo, če je vrli kolekcionar pretežni del obsežne zbirke naslikal kar sam. In res je bilo neverjetno opazovati ikoni podobno poslikavo na lesu, ki naj bi jo, glede na listič, s katerim je bilo likovno delo predstavljeno, naslikal nihče drug kot kar sam evangelist sveti Luka. Številne, kajpada zlasti srbske profesorje je na odprtju pompozne kolekcije metalo iz krohota v stanje absolutne ogorčenosti in obratno. Nekateri od uporabljenih pigmentov, ki so jih strokovnjak prepozna celo s sprostim očesom, namreč sploh niso znani več kot 150 do 200 let! Slovenci seveda ne moremo biti brez podobnih aferic. Ena opaznejših je bila tista z izvedenskim mnenjem, ekspertrizo in verifikacijo domnevnega Van Gogha, zaplenjenega v eni izmed uspešnih policijskih akcij. Potem ko je renomirani domači izvedenec potrdil pristnost dragocene slike, je ekspertna verifikacija tujega inštituta mnenje dosmrtnega sodno zapriseženega izvedenca iz dežele Kranjske docela ovrgla. Hja, šlamparija ali kaj drugega, morda celo samosvoja lastna računica brez krčmarja? V krogih, kjer umetniške slike menjajo lastniške roke, pa kroži še štorija o postojnskih »Jakopičih«, ki so jih zavzeti izdelovalci sušili in starali kar v domači krušni peči, še en gornjemu podoben strokovnjak je vse skupaj požegnal, in kdo bi danes še vedel, koliko takih impresonistov krasi stene ponosnih lastnikov po deželi naši!