Verjetno. Pri njem me fascinira ta njegova kreativna energija, blazen slap besed, virtuoznost stila, vrtinčenje asociacij, metafor. Pa tudi ta pristni patos, živalska energija s katero se je metal v življenje in v ljudi, iz njih izsesal najboljše in potem odšel naprej. Da je bil prasec? Tudi to. Definitivno je bil parazit. Brez predznaka. Si bral Anaïs Nin? Z njo je imel Miller najbolj burno in dolgotrajno ljubezensko erotično razmerje, ki se je vleklo kar nekaj let, vmes pa seveda dajal dol prostitutke. In vsak dan z njim je zapisan v njenih dnevnikih. V teh opisih, se mi zdi, dobiš še najbolj realno podobo Millerja kot kreativca in kot človeka. Bil je zasvojen z ljudmi, kot piše tudi Anaïs. Po cele dneve je preživel v krogu boemov, literatov in se pogovarjal in pogovarjal. Zveni nekam znano, ne? Umetnik v tem, kako jih izrabiti, posesati, le da je v nasprotju s številnimi on to spreminjal v literaturo. Sam si je izbral femme fatale in se prepričal, da trpi zaradi nje, v bistvu pa je bilo vse skupaj le izgovor, da je lahko pisal o tem.