Jugoslavija, čeprav odeta v novo demokratično obleko, se črnogorske nezvestobe loteva čustveno s stališča, da je to zadnja točka, na kateri stoji ali pade že zdavnaj povoženo ime Jugoslavija. Ne gre zgolj za Črno goro. V igri sta še zadnji dve domini Kosovo in Vojvodina, na kateri lahko v Beogradu pozabijo, če Podgorica ubere svojo pot. Toda drugače kot prejšnji režim se Beograd vsaj pogovarja, četudi s škripajočimi zobmi, med katerimi so najbolj glasni Koštuničevi. To pa uradnikom v mestu na sotočju zagotavlja, vsaj v tem trenutku, več zahodnih simpatij.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Jugoslavija Jugoslavija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
čeprav čeprav podredni veznik
odeta odet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; tožilnik
novo nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
demokratično demokratičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
obleko obleka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
črnogorske črnogorski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
nezvestobe nezvestoba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
loteva lotevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
čustveno čustveno splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; rodilnik
stališča stališče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
zadnja zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
točka točka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
stoji stoja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ali ali priredni veznik
pade pasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
že že členek
zdavnaj zdavnaj splošni prislov; nedoločena stopnja
povoženo povožen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
ime ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Jugoslavija Jugoslavija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Ne ne členek
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
zgolj zgolj členek
za za predlog; tožilnik
Črno črn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
goro gora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
V v predlog; mestnik
igri igra samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
še še členek
zadnji zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, dvojina, imenovalnik
dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, imenovalnik
domini domina samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, imenovalnik
Kosovo Kosovo samostalnik, lastno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
Vojvodina vojvodina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
Beogradu Beograd samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
pozabijo pozabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
če če podredni veznik
Podgorica Podgorica samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ubere ubrati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Toda toda priredni veznik
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
prejšnji prejšnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
režim režim samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
Beograd Beograd samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vsaj vsaj členek
pogovarja pogovarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
četudi četudi podredni veznik
s z predlog; orodnik
škripajočimi škripajoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
zobmi zob samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
med med predlog; orodnik
katerimi kateri vprašalni zaimek; moški spol, množina, orodnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
glasni glasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Koštuničevi Koštuničev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
uradnikom uradnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
v v predlog; mestnik
mestu mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
na na predlog; mestnik
sotočju sotočje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
zagotavlja zagotavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vsaj vsaj členek
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
trenutku trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
več več splošni prislov; primernik
zahodnih zahoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
simpatij simpatija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar