Dekabristi niso bili edini intelektualci, ki so obogatili kulturno življenje Sibirije. Med častnimi gosti, ki so proti svoji volji bivali v teh krajih, so bili poljski intelektualci, ki so jih po ponesrečenem uporu leta 1863 izgnali v Sibirijo. Ko so Rusi Napoleonovo vojsko, ki je že vkorakala v Moskvo, s spretno strategijo pognali v beg vse do Pariza, so se zapodili za njo in mimogrede še zasedli Poljsko. Poljake, ki so se drznili upreti, so množično izgnali v Sibirijo. Med njimi so bili številni izobraženci, ki so opravili pionirska dela v raziskovanju bisera Sibirije - Bajkalskega jezera. V Irkutsku živi še veliko potomcev poljskih izgnancev, med njimi tudi lingvist Jurij Vinjarski, ki pri administraciji irkutske oblasti skrbi za mednarodne stike. »Sto dvanajst nacionalnosti živi v naši regiji, mednacionalne nestrpnosti pa skoraj ne poznamo,« je Vinjarski razlagal, ko nas je vodil po enem najlepših sibirskih mest s 650.000 prebivalci, katerega temelje so leta 1651 postavili Kozaki, ki so prišli obračunat z uporniškim lokalnim prebivalstvom - Burjati. V mestu na sotočju rek Angare in Irkuta stoji tudi poljska katoliška cerkev, ki jo je pred desetimi dnevi povsem napolnil Slovenski oktet; tako kot prej v Moskvi, Jekaterinburgu in Novosibirsku je tretja generacija pevcev okteta s petdesetletno tradicijo tudi v Irkutsku navdušila občinstvo, ki jih je stoje še trikrat priklicalo na oder.