Porto Seguro je prijetno letoviško mestece ob obalah Atlantika, ki pa je bilo skorajda brez turistov, saj sva po Braziliji potovala v času našega poletja, torej njihove zime. Morje je bilo bolj kot ne hladno, zato pa so poskrbeli hotelirji s svojimi bazeni in drugimi storitvami, da nama ni bilo dolgčas. Mesto ima čudovito staro jedro, ki je odmaknjeno na hribček nad mestom. Indijanski rezervat je oddaljen deset minut vožnje z lokalnim avtobusom. V mestu Indijanci prodajajo svoje izdelke, ki jih izdelujejo v vasici ob morju, kjer tudi živijo. Turistične agencije ponujajo mnoge izlete, ki pa si jih brez večjih težav lahko organizirate tudi sami.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Porto Porto samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Seguro Seguro samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prijetno prijeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
letoviško letoviški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
mestece mestece samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ob ob predlog; mestnik
obalah obala samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Atlantika Atlantik samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
skorajda skorajda členek
brez brez predlog; rodilnik
turistov turist samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
saj saj priredni veznik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
po po predlog; mestnik
Braziliji Brazilija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
potovala potovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
našega naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, rodilnik, množina svojine
poletja poletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
torej torej priredni veznik
njihove njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
zime zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Morje morje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
bolj bolj splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
ne ne členek
hladno hladno splošni prislov; nedoločena stopnja
zato zato priredni veznik
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
poskrbeli poskrbeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
hotelirji hotelir samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; moški spol, množina, orodnik
bazeni bazen samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
drugimi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, orodnik
storitvami storitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
da da podredni veznik
nama jaz osebni zaimek; 1. oseba, dvojina, dajalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
dolgčas dolgčas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
čudovito čudovito splošni prislov; nedoločena stopnja
staro star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
jedro jedro samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
odmaknjeno odmaknjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
hribček hribček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
nad nad predlog; orodnik
mestom mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
Indijanski indijanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
rezervat rezervat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
oddaljen oddaljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
deset deset glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
minut minuta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
vožnje vožnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
z z predlog; orodnik
lokalnim lokalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
avtobusom avtobus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
V v predlog; mestnik
mestu mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Indijanci Indijanec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
prodajajo prodajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
svoje svoj povratni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
izdelke izdelek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
izdelujejo izdelovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
vasici vasica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ob ob predlog; mestnik
morju morje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
kjer kjer podredni veznik
tudi tudi členek
živijo živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Turistične turističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
agencije agencija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ponujajo ponujati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
mnoge mnog nedoločni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
izlete izlet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
pa pa priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
brez brez predlog; rodilnik
večjih velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, rodilnik
težav težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
organizirate organizirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, množina
tudi tudi členek
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Revije
naslov: Svet in ljudje
avtor: neznani novinar