Prebivalce Dojranskega sela, turističnega mesteca ob obali Dojranskega jezera, je namreč zamisel, da bi v okviru Centra Rdečega križa Makedonije za kadre in rekreacijo otrok postavili vas zabojnikov za kosovske begunce prav pri njih, zelo razburila. Na izredni seji sveta občine Dojran, na kateri so se zbrali predstavniki vseh političnih strank, predsedniki mestnih skupnosti in veliko število občanov, je bilo slišati, da Dojran nima niti možnosti, niti infrastrukture, niti volje, da bi sprejel tako veliko število beguncev. Po informacijah tamkajšnjih prebivalcev oziroma pisanju Večera naj bi bilo teh od pet do deset tisoč. Kako so prišli do te številke, je mogoče le ugibati. V članku je s tem v zvezi mogoče najti le podatek, da so Slovenci v ta namen že zbrali okoli 400.000 nemških mark, navajajo pa tudi besede koordinatorja akcije v Sloveniji Jureta Pengova, da bo v Dojranu mogoče postaviti 200 zabojnikov, če bo vsak Slovenec vplačal le po 100 tolarjev. Predsednik sveta občine Risto Gušev ob tem opozarja, da je Dojran tudi obmejno območje, zato prihod tako velikega števila beguncev pomeni tveganje ne le za prebivalce Dojrana, temveč tudi za grško stran. Pripravljeni smo, da sami zberemo sredstva in se prijavimo kot donatorji gradnje makedonske vasi na Bledu. Tudi tam je klima prijetna, Slovenci pa bodo na ta način veliko bolj pomagali kosovskim beguncem, naj bi po pisanju Večera izjavil Risto Gušev. Sploh pa po njegovem mnenju Dojran potrebuje trdne objekte, lepe projekte in plaže, predvsem pa vodo iz Dojranskega jezera, ki se mu gladina nevarno niža. Če želijo Slovenci res pomagati Dojranu, bi bilo najboljše, če bi vlagali v programe za vrnitev vode v jezero. Za to jim bodo vsi hvaležni.