Dvanajstletni Dulag si še vedno želi postati profesionalni športnik in igrati kriket za reprezentanco. Bindujev pogum je nepopisen, ko pripoveduje, kako je usodnega dne že pol ure po tem, ko je morje požrlo obalo, iskal preživele. Menih iz vaškega templja in lokalni odvetnik sta združila moči z avstralskim arhitektom, in s prispelimi donacijami so se lotili gradnje sto petdesetih hiš za brezdomce. Čeprav so se začele dvigati že slab mesec po cunamiju, se bo obnova nadaljevala še dolgo. Obnova že, a trpljenje in solze ne bodo nikoli popolnoma pozabljeni. Sorrel spremljamo tudi prvi šolski dan, ko obišče otroke in učitelje, ki se trudijo življenje zapeljati na nekdanje tirnice. Druženje in spomin na stare čase je kot tenek žarek sreče, ki zasije v jasnih očeh suhljatih telesc. Res, da pomoč, ki jo svet namenja prizadetih deželam, na srečo ni zanemarljiva, in res se je v preteklega pol leta humanitarnost pokazala v pravi luči, a največ je vreden občutek, da v nesreči nisi sami. V zgodbi NGC srečamo tudi prostovoljce z velikim srcem, ki že mesece živijo z domačini, se z njimi borijo za lepši jutri in jim s svojo prisotnostjo poskušajo pregnati grenko žalost.