V Sloveniji je okrog 100 tisoč sladkornih bolnikov, polovico manj jih za bolezen še ne ve. Točnih podatkov ni, saj Slovenija še vedno nima registra sladkornih bolnikov. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je zelo močan genetski dejavnik, sladkorno bolezen tipa 2 pa lahko pridobimo tudi s slabimi življenjskimi navadami. Mednje spadajo nepravilen način prehranjevanja, debelost, pomanjkanje gibanja in stresno življenje. »Debelost je eden od glavnih dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen in pri mejni vrednosti krvnega sladkorja med 5,9 in 7, (normalni krvni sladkor je od 3,5 do 5,9) se povišan krvni sladkor pogosto uredi že s tem, če shujšamo. Normalna telesna teža in redno gibanje sta za sladkorne bolnike zelo pomembna,« je pojasnila Gjura Kaloperjeva. Priporočljivi so vsi športi, še posebej tek, plavanje, hoja v hribe in kolesarjenje, bolnik naj se o izbiri pogovori z diabetologom ali izbranim zdravnikom, zelo pomembno pa je, da je športna aktivnost redna. Pred dnevi je izšla tudi knjiga z naslovom Sladkorna bolezen, gibanje in šport, ki sta jo izdala Zveza društev diabetikov Slovenije in Fakulteta za šport, pri pisanju je sodelovalo več avtorjev, uredil pa jo je prof. dr. Damir Karpljuk. V njej so koristni nasveti o pomenu gibanja, ki je poleg zdravil najpomembnejša terapija zdravljenja, o izbiri športov in pravilne prehrane in o vplivu telesne dejavnosti na krvni sladkor in psihično počutje. Knjigo lahko kupite v prostorih Zveze društev diabetikov Slovenije, na Einspielerjevi ulici 3, v Ljubljani ali naročite po telefonu (01) 236 27 26. Med najpogostejšimi zapleti pri sladkorni bolezni so diabetične noge, amputacije, okvare vida in ledvic ter infarkti. Sladkorni bolniki v Sloveniji težko čakajo novi pravilnik o upravičenosti do inzulinske črpalke, ki naj bi ga dobili prihodnje leto, kajti do črpalke so sedaj upravičeni le otroci do 15. leta starosti. »Ta pravica bi morala veljati še za koga, na primer za nosečnice in ženske, ki se pripravljajo na nosečnost. Črpalka je zelo draga, saj stane od 500 do 700 tisoč tolarjev, za porabljeni material pa mora bolnik mesečno odšteti okrog 50 tisočakov.« V Sloveniji manjka diabetologov, ki imajo tudi zato za bolnike premalo časa, čedalje slabše pa je po besedah Gjura Kaloperjeve zadnja leta obiskana šola diabetesa za zdravnike.