Prst v poltopli gredi se lahko ogreje tudi na 20 stopinj Celzija, kar omogoča zgodnjo vzgojo sadik solate, paprike, cvetače, zelja, paradižnika in drugih vrtnin. Sejemo že februarja. Na dnu take grede je od 30 do 40 cm debela plast svežega hlevskega gnoja, nad njo pa približno 20-centimetrska plast zemlje. Ko se hlevski gnoj razkraja, oddaja toploto, ki segreva prst. V topli gredi je plast hlevskega gnoja debelejša (60 cm), pa tudi zemlje je več (od 30 do 40 cm). Toplote je toliko, da lahko tudi pozimi sejemo toplotno zahtevnejše vrtnine. Ko se temperatura zniža (pod 20 stopinj Celzija), še vedno lahko sejemo solato, korenček, kolerabico, mesečno redkvico, skratka vrtnine, ki dokaj hitro rastejo in uspevajo tudi pri nižjih temperaturah. Če želimo pozimi pridelovati solato, mesečno redkvico ali kolerabico, zadostuje poltopla zaprta greda. Če gredo pripravimo že pozno jeseni, vanjo vzimimo tudi endivijo (s koreninami vred), ki bo tako na voljo tudi pozimi. Še zlasti, če presadimo manjše rastline, se v toplem okolju lepo razvijejo. Na prostem zaradi nizkih temperatur to ne bi bilo več mogoče.