Žepnina, ki se je izkazala za pomembno vzgojno sredstvo in neprecenljivo finančno doto na poti v odraslo življenje, naj bi bila po priporočilih strokovnjakov prilagojena predvsem starosti, podjetnosti in sposobnosti otrok za ravnanje z denarjem in finančnim zmožnostim družine, ne pa ekonomski moči staršev (starih staršev in drugih sorodnikov). Ker imajo mladi bolj razvit kratkoročni občutek za denar, naj bi jim jo raje dajali tedensko in ne mesečno. Tako naj bi šest- in sedemletnikom namenili enega do dva evra tedensko. Njihovim starejšim vrstnikom pa naj bi popolnoma zadostovalo dva do tri evre na teden. Otroci med desetim in enajstim letom znajo z denarjem ravnati že bolj premišljeno in racionalno, hkrati pa so si v štirih do petih letih, kar prejemajo žepnino, že pridobili dolgoročneje smotrni odnos do denarja, zato jim žepnino lahko dajemo na dva tedna ali pa kar vsak mesec. Pripadalo naj bi jim osem evrov na dva tedna oziroma 15 do 17 evrov na mesec. 12- in 13-letni najstniki bi se morali zadovoljiti s 17 do 19 evrov mesečne žepnine, njihovim starejšim vrstnikom med 14. in 15. letom starosti naj bi pripadalo med 18 in 25 evrov na mesec. 16- in 17-letnim mladostnikom pa bi morala biti na voljo žepnina v višini 30 do 40 evrov. Našteta priporočila veljajo seveda tudi za slovenske otroke, saj so življenjski stroški pri nas podobni tistim v EU.