1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 6. 2004 nezakonita, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 17. 6. 2004, ampak z dnem 31. 8. 2005, zato je toženi stranki naložilo, da tožniku za čas od 17. 6. 2004 do 31. 8. 2005 vpiše delovno dobo v delovno knjižico, mu za ta čas obračuna pripadajočo mesečno plačo, od katere naj odvede vse prispevke in davčne obveznosti ter mu izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter regres za letni dopust za leto 2004 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, poleg tega pa tudi neizplačane plače za obdobje od aprila 2004 do 16. 6. 2004 v znesku 638.637,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska v plačilo do plačila. Višji zahtevek je zavrnilo. Zavrnilo je tudi zahtevek za izplačilo odpravnine zaradi razrešitve in za plačilo razlike v plači za obdobje september 2003 do junij 2004 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožniku je naložilo, da povrne toženi stranki stroške postopka v višini 483.855,00 SIT. Ugotovilo je, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kljub dokazanemu odpovednemu razlogu, podana po poteku roka iz drugega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002). Ker pa ob upoštevanju okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno, je pogodbo o zaposlitvi razvezalo z dnem 31. 8. 2005.