Najbolj udobno se seveda sedi spredaj. Sedeža sta za deset centimetrov širša kot drugje in imata tudi izrazitejši oprijem. Pred njima se nahaja urejena armaturna plošča, ki ne ponuja nobenih presenečenj. Izdelava je na splošno zelo dobra, malo manj so se pri Mazdi potrudili pri izbiri materialov, skoraj brez izjeme gre za trdo plastiko v kombinaciji svetlejših in temnejših tonov. Voznikov delovni prostor ponuja dober razgled v vse smeri, tudi vidljivost nazaj je zaradi nizko segajočega stekla dobra, tako da s parkiranjem ni težav. Predvsem gre pohvaliti velika bočna ogledala, ki pa v osnovni različici niso odeta v barvo karoserije, Mazdini inženirji se tudi niso odločili, da bi tja namestili bočne smernike, kar je sicer trenutno zelo v modi. Med vožnjo navdušuje predvsem odziven volanski mehanizem, ki ponuja tudi dovolj informacij o tem, kaj se dogaja s pogonskimi kolesi. Priročna ročica menjalnika je nameščena na armaturni plošči, menjalnik je natančen, s kratkimi hodi, ne omogoča pa hitrega prestavljanja, pa tudi vzvratna prestava se včasih malce upre in je treba vmes spustiti sklopko. Obnašanje avtomobila med vožnjo bolj spominja na limuzino kot pa na enoprostorca, saj je nagibanja po zaslugi dobro uravnoteženega podvozja malo, čeprav blažilniki niti niso pretrdo nastavljeni. Tako je potnikom prizaneseno s pretiranim prenašanjem cestnih nevšečnosti na njihove sedeže. Nekoliko z več kompromisi gre pri motorju. V testni mazdi5 se je vrtel osnovni bencinski štirivaljnik z 1,8 litra delovne prostornine, ki s 1,4 tone težkim vozilom niti približno nima lahkega dela. Motor zmore 116 konjskih sil pri 5.300 vrtljajih v minuti in 165 Nm navora z vrhom pri 4.000 vrtljajih. Številke pomenijo, da ga je potrebno večinoma priganjati v višje vrtljaje, kjer pa kljub dobri zatesnjenosti potniške kabine postane dokaj glasen. Motor bodo zato izbrali predvsem nezahtevni vozniki in tisti, ki nimajo navade prevažati velikega števila sopotnikov ali velike količine prtljage, saj mu hitro poide sapa. Voznik pri svojem delu občuti predvsem pomanjkanje navora, zato mora zelo pogosto posegati po menjalni ročici. Povprečna poraba, ki smo jo izmerili na testu, se je vrtela okoli pričakovanih devetih litrov. Boljša izbira je vsekakor 2,0-litrski motor s 145 KM, ki pa tudi nekaj več stane, na voljo pa sta tudi dizelska motorja s 110 oziroma 143 konjskimi močmi.