Pri Mladinskem vzgojnem centru v Bavšici poiščemo na travnikih (slabo) označeno pot, ki nas po dolini skozi sotesko Tesne pripelje na opuščeno planino Bukovec, 1346 m (voda). Nadaljujemo desno po označeni poti proti Bavškemu Grintavcu do prvega razpotja pri meliščih. Oba odcepa vodita na vrh, eden čez Vrh Ruš, drugi čez sedlo Kanja. Zavijemo na slednjega. Nekoliko višje, kjer pot preči melišče z desne proti levi (višina nekaj manj kot 1600 m), poiščemo na levi strani grušča slabo vidno stezico in ji sledimo v severni smeri čez valovit svet do melišč pod stenami predvrha Šmihelovca. Tam se steza v gostih in zelo visokih travah izgubi, hoja pa postane precej naporna. Vzpnemo se na travnati rob, kjer se usmerimo levo v drugo gruščnato kotanjo pod predvrhom. Teren v grušču končno postane lažje prehoden. Skozi več kotanj, kjer mestoma sledimo ostankom stezice, dosežemo široko gruščnato kotanjo med Velikim Jelenkom na levi in Šmihelovcem na desni. Že takoj na začetku zavijemo na njen levi rob. Do strmih peči pod vznožjem Jelenka se vzpnemo po grušču. Usmerimo se na najširše melišče, kjer je zagozden večji balvan, višje pa se konča s strmim skokom. Še pred njim najdemo na levi strani prehod po travnati grapi, po kateri dosežemo strm hrbet. Z nekaj lažjega plezanja se vzpnemo na vršno travnato pobočje (zelo zahtevno). V isti smeri dosežemo greben, po njem pa vrh na levi. Do melišč pod vrhom sestopimo po isti poti. Po levem robu gruščnate kotanje se vzpnemo na preval Čez Lužo, 1986 m. Hoja do tja pomeni zapleteno iskanje prehodov med balvani, škrapljami in vrtačami kraškega sveta. Preval je široka gruščnata kotanja z lepim razgledom na sosednje Pihavce in Loško steno v ozadju.