Severna stran kotline, v katero je ujeto Bohinjsko jezero, se strmo vzpenja, dokler ne doseže roba planotastega sveta. Imenujemo ga Fužinske planine, saj se daleč proti Triglavu, med Dolino triglavskih jezer in Vojami, ena za drugo vrstijo planine, kjer v poletnih mesecih še vedno odzvanjajo kravji zvonci. Najbližja Bohinju je planina Vogar, saj leži na robu planote nad jezerom. Od osrednjega dela planote je sicer ločena s stransko dolino Suhe, vendar nam kljub temu nudi vsaj grobo sliko Fužinskih planin. Nekoliko popolnejšo predstavo dobimo na planini Blato, katere stanovi so skriti v globoki kotanji nad zgornjim delom doline Suhe. Dolino izkoristimo za prodor v svet planin, saj je skoznjo speljana gozdarska cesta iz Stare Fužine. Sredi doline nas, predvsem po obilnem deževju, preseneti močno šumenje. Skoraj sto metrov globoko se čez številne krajše stopnje poganja voda Suhe. Nad slapiščem dolina ponovno za ivi svoje umirjeno življenje v dru bi bukev in smrek. Šele visoko nad dolino, do koder privijuga cesta iz doline, se iz zatišja gozdov prikažejo prve trate in stanovi planine Blato. Na sosednji, na rob nad jezero pomaknjeni planini Vogar, se toplini lesenih stanov in mehkih trav na grbinastih tleh pridru i še širina obzorja. Vsa dolina se odpre z roba. Globoko pod nami je mirna gladina jezera, od koder smo krenili na pot in kamor se bomo morali - na žalost - tudi vrniti.