Veselo atmosfero ob prijateljskem sprejemu v koči, pa hitro zbistri novica, da je koča popolnoma zasedena, kar pomeni, da nam ostaja le spanje na tleh. V pričakovanju druge neudobne noči, si privoščimo nekaj dobrot iz znamenite francoske kuhinje. Za razliko od predhodne koče, dosegajo tukaj cene še večje cifre, kar si razlagamo kot premo sorazmerje med nadmorsko višino in višino cen. Toda vonjave so močnejše od naših morebitnih gorenjskih genov, kar se obrestuje že čez nekaj ur, ko nas na naše veliko presenečenje povabi oskrbnik v ogromno skupno spalnico, kjer nam pokaže ležišča namenjena slovenskim planincem in ne kot prejšnja leta, ko smo bili pogosto slovaški ali češki planinci. Še bolj kot dejstvo, da bodo naše utrujene kosti tokrat bolj zadovoljne, nas preseneti odločitev oskrbnika, da ostane cena za posteljo enaka tisti na trdih tleh v jedilnici. Ob vsem tem kar pozabimo, da je ozkih ležišč in ne postelj natanko šest, nas pa dvanajst. Rezultat in način spanja, si lahko predstavljate že vnaprej, saj je tovrstno prenočevanje na višini preko 3800 metrov bolj podobno nestrpnemu pričakovanju jutra, kot prijetnemu spancu v mehki postelji. Za dobro voljo poskrbi Silvo, ki redno obiskuje "kabino B", namenjeno raznim težavam, kar je najverjetneje posledica snežnice. Ta vest gre še posebej "na mlin" oskrbniku, saj še bolj vneto kupujemo Eviane, vodo v plastenkah po "pičlih" 24 francoskih frankov in pričakujemo drugo uro zjutraj, ko je predviden odhod proti vrhu Mont Blanca.