Vem, mislite si: »Daj, povej že, kako se vozi, avtomobil tako ali tako vidimo na fotografijah, številke pa v tehničnih podatkih.« Prav. 225 konjev in prednji pogon? Sprva sem bil skeptičen. Vas zanima, kakšno je pospeševanje v takem avtomobilu? Obrnite se okrog sebe in prvega, ki ga vidite, prosite, naj vas brcne v ledvice. Tako nekako si lahko pričarate občutek, ko motor v Cupri zadiha na vso moč. Občutek je sicer kratek, toda sunkovit. V redu, premakne se. Kako se pa ustavi? Vam podatek, da ima ta avtomobil drugo najkrajšo zavorno pot od 100 do 0 km/h v zgodovini Avtomagazinovih meritev, kaj pove? Ne? Prav. Ponovite vajo, vendar z brco v trebuh. No, samo da ne boste mislili, da je Cupra avtomobil za ljudi ki jim pravimo sadomazohisti. Podvozje je namreč ravno prav udobno, da je tudi pri športni vožnji zagotovljeno osnovno udobje. Da bi vse te lastnosti prišle do izraza, se je treba zapeljati skozi ovinke. Avtomobil naravnost navduši. V odprtih, nekoliko hitrejših ovinkih se drži ceste kot klop kože. Tudi v zaprtih ovinkih je lega odlična. Ampak prva tu se zalomi. Avtomobil namreč nima zapore diferenciala. V ovinku notranje kolo izgubi stik s podlago, moč se pa še zmeraj prenaša nanj. Izgubljena moč bi bila še kako potrebna zunanjemu kolesu, ki bi avtomobil spravilo iz ovinka. Volanski mehanizem je natančen in se odzove na še tako kratek gib.