O šibkosti intervjuja pri posredovanju strokovnih razmislekov priča tudi predstavitev položaja na slovenski gimnaziji, o kateri minister pravi, da je »zlasti v zadnjih letnikih en sam dril za maturo«. Bralci to oceno večkrat slišimo, tako da se nam zdi, da jo dobro razumemo. A kaj pravzaprav pomeni? Očitno nekaj negativnega, na kar opozarjata besedici »en sam« (morala bi biti veliko več) in »dril«, se pravi mehanično ponavljanje, simbol nezaželenega načina dela, katerega rezultat je mehanična reprodukcija, ne pa razumevanje in sposobnosti za kritično mišljenje, ki spadata med prave cilje šolanja. A izjava, da je gimnazija en sam dril za maturo, ima sama težave s kritičnim mišljenjem. Učbeniki kritičnega mišljenja nas opozarjajo, da so besedice, kot so »vsi«, »vselej«, »nobeden«, najpogostejši znak nekritičnih trditev, ki ne ustrezajo realnosti. In res, kdor kdaj obišče gimnazijske učilnice, lahko opazi, da drila, se pravi učenja z mehaničnim ponavljanjem, ni tako lahko najti. Pa ne da bi bil dril sam po sebi preprosto slab. Nekatere spretnosti se lahko osvojijo samo s ponavljanjem, je pa seveda dobro, da pri tem tudi vemo, kaj delamo in zakaj to delamo.