Predvsem naj bo gnojenje z dušikom zmerno, izogibajmo pa se hlevskemu gnoju. Zelo pomembna so tudi zelena dela, ki jih izvajamo čez poletje. Primerna osvetljenost je pogoj za dober pridelek, zato moramo trte negovati in redčiti, da se ne zarastejo. Na vrtu naj ne bi pridelovali grozdja zaradi vina, pač pa bolj za sproti za zobanje, kljub temu pa tudi tu veljajo skoraj enaka pravila, kot v vinogradu. Gosta in slabo zračna rast je idealna za škodljive glive, ki so ravno v tem mesecu v naletu. Za normalno dozorevanje grozdja zadostuje 8-10 cm2 površine lista za 1 g pridelka. Navadno pride na malo večji grozd 10 zdravih neosenčenih listov, najprimernejši čas za vršičkanje (poganjke odščipnemo za nekaj listov) pa je od konca cvetenja do začetka mehčanja jagod. S tem preprečimo rast v dolžino in usmerimo tok hranil navzdol v cvetove, kar ugodno vpliva na oploditev. Če vršičkamo prezgodaj, povzročimo rast zalistnikov in še močnejšo zasenčenost, podoben učinek pa ima tudi premočno vršičkanje. Odstranjevanje listja v območju grozdja je prav tako običajna vinogradniška praksa. Zgodnje trganje listov povzroči rast zalistnikov, kasneje po začetku mehčanja jagod pa ne več. Rdeče sorte bodo močneje obarvane, če bomo liste odstranili v času barvanja.