Ko občudujemo cvetoč sadni nasad, nikoli ne pomislimo, da se lahko lepo cvetje usuje tudi neoprašeno, zaradi česar ni pridelka. Seveda se to ne bo skoraj nikoli pripetilo v celoti, saj ima narava pripravljenih ničkoliko varoval, ki preprečujejo takšne pojave. Eno od poglavitnih je vrstna raznolikost žuželk, ki se v okolju pojavljajo kot opraševalci žužkocvetnih rastlin, zato je le malo možnosti, da v določenem trenutku v naravi ne bi bilo nobene. Lahko pa jih primanjkuje, kar privede do slabše oploditve in s tem manjšega pridelka, če imamo opraviti s kulturnimi rastlinami. V tem primeru se pogosto zgodi, da je oprašitev posameznih cvetov pomanjkljiva, kar pri pečkatem sadju povzroča predvsem nesimetrično razvite plodove, ki imajo na prerezu le enostransko razvito plodnico. Medonosne čebele ( Apis mellifera ) spadajo nedvomno med najbolj pomembne opraševalce v naravi, ki imajo s svojimi pridelki tudi velik gospodarski pomen. Prezimijo v številnih družinah in v spomladanskem času so te v polnem razvoju. Ker se pojavljajo množično, kar lahko potrdi obisk cvetočega sadovnjaka v sončnem dnevu, so rezultati njihovega opraševanja zanesljivi in lahko celo načrtovani. S prevozi čebel na pasišča lahko vplivamo na opraševanje zlasti plantažnih nasadov, kjer nenaravna gostota cvetočega drevja zahteva znatno večjo podporo pri opraševanju, kot jo potrebuje nekaj dreves v sadovnjakih ljubiteljskih sadjarjev.