DR. LJUBICA JELUŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani in cenjeni zbor! Gospod poslanec najlepša hvala za vaše vprašanje, ki sem ga vesela zato, ker kažete na to, da vas skrbi in da vam veliko pomeni razmišljanje o tem, kaj se dogaja nenazadnje tudi z našimi vojaki v Afganistanu, kajti 6 let nenehnih rotacij, v katerih so bili ti naši ljudje v Afganistanu, je nekako šlo mimo nas, kot da je to nekaj povsem rutinskega. Mislim, da ni rutina in da je pomembno opremiti te naše vojake s sporočilom, da nas skrbi, da smo z njimi, da smo z njimi in z njihovimi družinami, kajti poslali smo jih na pot v imenu delitve zavezniških bremen v operaciji v Afganistanu. Res je, da v vseh teh letih v katerih je Slovenija v Afganistanu, in seveda tudi 42 drugih zavezniških držav, do bistvenega premika v varnostni situaciji na boljše ni prišlo. Prišlo pa je do bistvenega premika v socialni situaciji mnogih slojev afganistanskega prebivalstva. Mislim, da vsi mi skupaj, vseh teh 42 držav, imamo določeno odgovornost za mednarodni mir in varnost v Afganistanu, za mnoge populacije, za tisto majhno upanja, ki ga te populacije še potrebujejo.