Zavračanje izplačevanja akontacij pokojnin zaradi domnevne "agresije" je prav tako vzrok za številne kršitve človekovih pravic v Sloveniji. e takoj po sprejetju vladnega dekreta o vojaških pokojninah je takratni Svet za varstvo človekovih pravic Ministrstvo za obrambo opozoril, da so njihova negativna mnenja velikokrat zelo pomanjkljivo obrazložena in da prosilcem zavračajo pravico do akontacije na osnovi preveč splošnih ocen. Tem očitkom je mogoče dodati tudi takšne, ki so načelne narave. Pravica do pokojnine je namreč pravica, ki izhaja iz dela, zato je njeno omejevanje z odloki in celo brez sodbe sodišč nedopustno in v nasprotju s slovensko ustavo in mednarodnimi konvencijami, sam pojem "agresije" pa je vsebinsko nedoločen. Postopek tudi ni kontradiktoren, kot zahteva Evropska konvencija o človekovih pravicah, kršeno pa je tudi načelo o domnevi nedolžnosti. V dokumentih urada Varuha je o tem vprašanju mogoče prebrati pikro pripombo, po kateri "takšno stanje ne utemeljuje Slovenije kot pravne države." Aleš Butala, namestnika varuha človekovih pravic je še bolj natančen; "Gre za odlok vlade, torej izvršilne oblasti, to področje pa bi moral urejati zakon. Upamo, da bo do tega prišlo čimprej. e v lanskem poročilu smo tudi opozorili, da gre za pravico, ki je pridobljena z vplačevanjem zavarovalne prmije, zato je to pravico potrebno priznati na glede na politične pomislike. Končno smo že leta 1997 in če bi bilo te ljudi mogoče kazensko preganjati, bi država to že lahko storila. Če pa to ni mogoče, potem je zadevo potrebno rešiti na človeški in human način ter v skladu s slovensko zakonodajo." Na vedno krajši listi čakajočih na človeškost, humanost in zakonitost je še zmeraj štiriinosemdeset imen. Ciniki v vladi verjetno čakajo, da se bo problem rešil sam - če bodo le dovolj dolgo čakali.