»Knjiga ni obračun z nobeno od medijskih osebnosti,« zatrjuje Požar in pravi, da se je poskušal izogniti neokusnosti in banalnosti, kljub temu pa ga bo marsikatera medijska zvezda bržkone imela v želodcu. Zanimivo je, da je zapisal tudi nekaj stvari, ki se tičejo njega samega. Ker piše o drugih, se mu je zdelo prav, da pove tudi kaj o sebi, kadar je o nekem dogodku krožilo več verzij, pa je opisal vse in prepustil presojo bralcu. Na začetku knjige je opozoril, da gre za prozni prikaz dogodkov in oseb ter nepopoln zapis slovenske medijske scene, ki temelji na javno dostopnih virih; nekateri dogodki so prikazani v celoti ali pa so domnevni oziroma strnjeni.V knjigi je veliko podrobnosti, tudi najintimnejših, uporabljal je polna imena, kadar pa je menil, da ljubimke ali žene glavnih akterjev niso javne osebe, je ime izpustil. Slačenje sveta zabavništva je zato doživelo velik odziv. Požar pravi, da ga kličejo novinarski kolegi in uredniki, ki so knjigo dobili na predstavitvi in so jo že imeli priložnost prebrati. Odzivi so različni, večini se zdi pisanje duhovito. Tudi avtor sam polaga na srce bralcem in glavnim akterjem, naj jo jemljejo predvsem za zabavo, čeprav je delo po njegovih besedah pravzaprav ogledalo slovenske medijske scene. Vsako poglavje Nevarnih razmerij slečene Slovenije ima svojo rdečo nit, nacionalna televizija, Pop TV, plavolaske in misice, ki se skrivajo v poglavju Avtobusna postaja.