Kar se tiče gradnje džamije, naš kmalu bivši nadškof vztraja, da je strogo nevtralen in da je treba to vprašanje postaviti tistim, ki imajo pri takih odločitvah neposredno moč odločanja. Ali to pomeni, da so mediji zlorabili njegovo legendarno izjavo o džamiji kot centru islamske politike? »O, seveda so jo zlorabili, vi ste jo pa še posebej zlorabili, vi pri Mladini! In tudi mufti se je dal žal speljati na neke pozicije, ki gotovo ne morejo biti povsem premišljene. Mislim, da mu prav nič ne koristi, če zdaj skupaj z drugimi napada metropolita!« Na koncu je za vprašanje zakona o istospolnih partnerskih zvezah žal zmanjkalo časa in volje, saj je bila nadškofova benevolentna pozornost zaželena na toliko drugih koncih s pomembnimi liki iz pastoralnega življenja napolnjene učne dvorane, poleg tega smo se tudi sami dobro zavedali, kako nasilno smo se spravili preobremenjevat sogovornikovo dobroto. Izjavil je samo, da mora biti vsakomur več kot jasno, da zveze moškega in ženske ja ni mogoče enačiti z zvezo moškega in moškega ali ženske in ženske, ker to pač preprosto ni isto. Na pomislek, da gre predvsem za poskus pravne regulacije pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz dolgoletnega življenja v skupnem gospodinjstvu, pa je za hip zastal, pomislil in odvrnil: »No ja ... Ampak jaz zdaj tu o tem ne bom govoril.«