Slovensko medicinsko izrazoslovje je zelo veliko črpalo iz drugih jezikov, med katerimi seveda prevladuje latinščina. »Nekatere latinske besede so poslovenjene in jih pregibamo po naše. Vse latinske besede niso prevedene, le prilagojene, saj po prevodu ni potrebe,« je povedal dr. Kališnik. »Pred leti me je neki stanovski kolega javno okrcal, češ da sem v priročniku za študente medicine uporabljal preveč latinizmov. Odgovoril sem mu, da se moti in da so latinizmi nujni, ter v ponazoritev dodal opis zgradbe notranjega ušesa, kjer sem uporabil same slovenske besede. Besedilo je postalo za strokovnjake nerazumljivo, čeprav sem uporabil le izraze, ki so bili že predlagani in nisem tvoril lastnih,« pripoveduje dr. Kališnik in sklene: »Če bi bil čisti purist, bi te izraze uporabljal, a tako bi naredil medvedjo uslugo uporabniku. Purizem se kaznuje - kaznuje ga praksa.« Kar pa zadeva angleške izraze, ti seveda prevladujejo med poimenovanji pojavov in pojmov, ki so sad najnovejših raziskav in razvoja znanosti. Če gre za angleško besedo, ki ima koren v stari grščini ali latinščini (npr. mutation, ang. - mutatio, lat. - mutacija, slov.), potem so v slovar uvrstili slovensko zapisano besedo in nihče jim ne more očitati, da so »dali popust angleščini«, je prepričan glavni urednik slovarja. Druga zgodba je s čisto angleškimi izrazi, kot sta bypass (obvod) in clearance (izčistek) - slovenska izraza obstajata že nekaj časa, a ljudje kot da zanju ne vedo ali se ju ne potrudijo uporabljati. Nekateri izrazi so se že prijeli, npr. stres, ki se v angleščini piše z dvema s ( stress ), pri nas pa z enim in zato zveni domače, ljudska etimologija pa v tej besedi išče povezavo s stresti .