Da je tako, se lahko zahvalimo tudi politiki, ki je hotela, da je naša nekdanja skupna država razpadla na tri nove vaterpolske velesile. Kot da nista bili dovolj Srbija in Hrvaška, smo zdaj dobili še Črno goro, ki se je kot prva novinka uvrstila v finale evropskega prvenstva, kjer je potopila svojo veliko sestro Srbijo. Najbolj nesrečni so gotovo Madžari, ki veljajo za najboljše vaterpoliste na svetu, a se nikakor ne morejo otresti nadležnih »Jugoslovanov«. Najhuje pri vsem je spoznanje, da nameravajo Črnogorci prav na vaterpolu graditi svoj nacionalni ponos. To verjetno pomeni, da bodo prva evropska država, ki si je za šport številka ena izbrala vaterpolo. Podobnega konsenza kot v Podgorici bi si želeli tudi pri nas, kjer se še nismo odločili, kateri od športov bo nosilni. Pa bi se morali, ker sredstev za vse očitno ne bo dovolj. Ta čas je v ospredju košarka, ki jo imamo Slovenci resnično radi, drugače ne bi tako mazohistično uživali v vseh velikih porazih naše reprezentance, ki je bila že nekajkrat pred vrati raja, a ji je zmanjkalo balkanske predrznosti, brez katere ne moreš pokoriti Evrope ali sveta. Kako je treba prijeti žogo, kadar gre za odločilne trenutke velikih tekem, nam lahko najbolje demonstrirajo prav naši nekdanji bratje, ki so v zadnjem desetletju in pol osvojili že kar nekaj pomembnih naslovov v športih z žogo. Vaterpolo je zelo specifičen, saj dovoljuje veliko umazane igre, s katero je laže priti do cilja. Toliko prerivanja, objemanja, cukanja, naskakovanja in podobnih borilnih dodatkov težko najdemo v katerem koli drugem športu. Na simbolni ravni bi nam vaterpolo potemtakem lahko ustrezal, vendar pa ni čisto tako. Sama pretkanost ni zadosti za premagovanje orjaških »dinaridov«, ki jih pri Črnogorcih, Hrvatih in Srbih ne manjka. Na srečo smo bili Slovenci od nekdaj najbolj pridni med vsemi, tako da smo znali pomanjkanje talenta nadomestiti z delavnostjo. Kot sedaj kaže, bodo tudi naši košarkarji poskusili z že tolikokrat preizkušenim receptom, ki stavi na borbenost in disciplino. Koliko nam bo to pomagalo proti talentiranim in pretkanim Grkom ali pa neugodnim Nemcem, bomo šele videli. Močno upam, da bomo naposled mi tisti, ki znajo mleti takrat, ko je najbolj pomembno. Velikih porazov je bilo dovolj in zdaj je čas, da odpremo novo poglavje v zgodovini slovenske košarke. Peking čaka na enega od skritih favoritov iger.