“V tem času začnejo organske dejavnosti – dihanje, prebava in krvni pretok – kazati precejšnjo stabilnost, kar kaže na to, da je avtonomni živčni sistem prevzel svoje specifične funkcije. Iz anatomskih študij vemo, da organizem v tem času že opusti fetusni sistem krvnega pretoka (...). Približno v tem času se na elektro-encefalogramu začnejo kazati vzorci možganskih valovanj, značilnih za odraslega (...) in verjetno kažejo na zrelejšo obliko možganske dejavnosti. Zdi se, da celotni motorični sistem pretresajo izbruhi čustvenih odzivov, ki niso zmeraj povsem ločeni, vendar očitno nakazujejo pozitivno ali negativno smer. Otrok že dobro osredotoča pogled in lahko sledi z njim materi po prostoru, njegova ušesa dobro delujejo, tako da lahko razloči materin glas. Njen glas oziroma pojava vzbujata pri njem pozitivne čustvene odzive, ki jih je prej vzbujal le telesni stik z njo, sestavljajo pa jih smehljanje in celo pristni izbruhi sreče.”