"Polastilo se me je pravo navdušenje in počasi sem začel igrati bobne. Decembra 1992 je imela skupnost maraton v prodajanju knjig in zaprosil sem očeta, da mi posodi stanovanje, tako da bi lahko šest fantov skupaj z mano nemoteno prodajalo knjige v celjski regiji." Po treh tednih poslušanja pridig, kako je vse iluzija, razen prodajanja knjig in življenja v templju, se je odločil pozabiti preteklost in se povsem posvetiti duhovnosti. "Po enem mesecu življenja v samostanu sem bil pripravljen in izurjen za boj z materialistično civilizacijo. Dobil sem nahrbtnik, poln kaset z duhovno glasbo, ki je bila posneta v tempeljski kleti na dveh kasetofonih. Začel sem prodajati od vrat do vrat. Ker sem bil ves dan zunaj, nisem imel nič od duhovnosti. Komajda sem opravil vsakodnevno molitev, kaj šele, da bi imel čas za branje, čeprav je bila prav književnost o duhovnem življenju glavni navdih, da sem se pridružil tej skupnosti." Kosilo ali ostanke zajtrka so člani skupnosti shranili kar v kozarcih za vlaganje in vsak dan malicali v kaki stolpnici, pred strojnico za dvigalo. "Včasih smo tam tudi zakinkali, dokler nas ni pregnal hišnik. Obvezna predavanja za novince sem preskočil, zaradi nuje "širjenja duhovne zavesti". Vsako jutro pa smo na predavanjih poslušali "moramo povečati prodajo, ljudje trpijo". To je bil edini način, da smo zadovoljili guruja." Če je kdo zbolel, je bil to dokaz, da ni dovolj predan guruju, in najbolje je bilo, če je odšel domov, da ne bi" okužil" celotnega templja. "Počasi sem napredoval. Vseskozi sem imel ob sebi mlade energične ljudi, tako da sem tudi sebi nadel masko gorečega pridigarja. Med prodajalci se je začelo rojevati hinavstvo, tekmovalnost, kajti merilo duhovnega napredka so bili tedenski rezultati v prodaji knjig, kaset, CD-jev, jabolčnih žepkov in dišečih palčk. Kdo bo lepše zapel jutranjo ali večerno melodijo, kdo bo videti bolj svetniški, kdo je sposobnejši prepričati ljudi, da bodo dajali večje prispevke, kdo bo prej deležen druge iniciacije, da bo okoli vratu lahko nosil sveto vrvico, ali kdo si bo lepše okoli vratu zavil čadar (indijski šal), da bi bolj pritegnil tempeljske duhovnice."