Tudi vsako zgodovinsko obdobje ima svoje vzorce. Preprosto nizanje geometrijskih likov in stiliziranih podob, ki je bilo značilno za stare civilizacije, je nasledilo matematično natančno prepletanje cvetličnih in živalskih motivov, v modernih časih pa prevladujejo bolj sproščene in ekspresivne stilizacije. Tudi vsak človek ima svoje vzorce; podobni so materinemu jeziku; učiš se jih nezavedno in jih redko pozabiš. Pogled na obleko, ki visi v izložbi kake trgovine, ali pa krilo mimoidoče ženske nam včasih obudi spomin na otroštvo. Čustva, ki nam jih ob takšnih priložnostih prebujajo vzorci, so pogosto povezana s spominom na telesno bližino, na primer na materino telo, ki nas je prižemalo k sebi. Vzorec priljubljene obleke iz svojega otroštva iščem že vse življenje. Včasih se mi zdi, da najdem kakšnega podobnega, a ni isti. Tam so bile črte pa pikice pa drobne rože - takih ne delajo več. Všečnost določenih motivov je redko povezana z modnimi zapovedmi. Moja bluza z živobarvnimi cvetlicami je bila zunaj modnih smernic že takrat, ko sem si jo sešila, vendar še vedno pritegne pozornost. Ljudem se zdi preprosto lepa - iz podobnih nepojasnjenih razlogov, kot se zdi lepa tudi meni.