Temeljna značilnost Feydeaujevih komedij je tudi v matematično natančnih odnosih, ko se v nobenem kadru ne dogaja prav nič, kar tja tudi res ne sodi. In ta matematika zahteva tudi posebno izvedbeno mehaniko, izredno urejeno mizansceno oziroma odrski promet. Zato ni naključje, da je režiser Jože Čakš to besedilo zadrževal v predalu kar deset let in šele na vztrajno prigovarjanje enega vodilnih igralcev v ansamblu, Zvoneta Nagodeta, storil odločilni korak. Ta je toliko bolj dragocen tudi zaradi tega, ker se je lotil izredno zahtevnega dela ob svoji županski funkciji. Predstava je uspela v taki meri, da bo zaradi nje na ponovnih volitvah glasove volilcev le še pridobil.