Sodišče, pravi obramba, se tudi ni spuščalo v obravnavo vprašanja, kaj bi se zgodilo, če bi tiskovno konferenco v živo prenašala radijska postaja. Težko je namreč naprtiti mediju odgovornost za izjavo, piše Tekavec, ki jo je v »živi« oddaji dal sogovornik. Največ, kar bi lahko očitali mediju, je, da ni bil najbolj skrben pri izbiri sogovornika. Novinarka pa, navaja v pritožbi obramba, »z ničimer ni izrazila svojega mnenja o zapisanem«. Sodišče naj se ne bi hotelo dovolj posvetiti sklicevanju tožnice, češ da je zahtevek še toliko bolj utemeljen, ker je bilo njeno ime objavljeno z mastnim tiskom. Večer namreč vsa imena objavi v takem tisku, časnik pa je takoj objavil odgovor tožničinega šefa, kar dokazuje, da namena diskreditacije ni bilo.