Ravnanje politikov, ki se hvalijo s tem, da so državo popeljali iz totalitarnega sistema v demokratično pomlad, hkrati pa zase zahtevajo tak položaj, kakršnega so imeli politiki v bivšem režimu, ko si lahko izgubil službo zaradi ene, po njihovem mnenju neprimerne besede, je veliko bolj skrb zbujajoče od dejstva, da se v odprtem prostoru in množici besed pojavljajo tudi slabšalne oznake, provokacije, mastne šale, drobne nagajivosti, satire, karikature in podobno. Hvala bogu, da se končno lahko, da so urejene poti za vse, ki zahtevajo zadoščenje za užaljenost, in da se ni treba nikomur več ozirati čez rame, preden izreče. Zato pretirane reakcije najvišjih predstavnikov SDS in SDK na Kobalove besede govorijo o njih veliko več kot o Kobalu.