Našel pa nama je v tisti avli, v kateri je nekdo kar naprej premeščal velikanske kufre v prtljažnih vozilih in kjer so ljudje neprenehoma tavali, se zbirali in spet razhajali, tam nama je našel tišji kotiček s kavarniškimi stolčki, in ko nama je prinesel sveže maslene rogljičke, kavo, radensko in včerajšnji Le Monde, sem začel dobivat občutek, da se bom navsezadnje v rodbino le veliko lažje vključil, kot sem si predstavljal, vsaj tale moj najnovejši tast je za znoret uslužno bitjece, in tako si bom Dušičko pač izbil iz glave, napol mrtvo žensko, ki je mogoče nekoč, v času mojega otroštva, imela blazno moč, zdaj pa so ji dnevi že šteti, in kraljevsko spoštovanje, ki ji ga še vedno izkazujejo, ostaja samo še prazen ritual in nič več.