Zakaj presenečenj? Seveda zato, ker gre za nogometaša, ki nikoli v svoji karieri ni veljal za nekoga, ki bi lahko bil član Manchester Uniteda, kaj šele za nekoga, ki bi v njegovi majici lahko blestel. Morda se boste spomnili, da smo lansko poletje tudi na teh straneh pisali o tem, da so celo navijači Tottenhama - nekdanje Carrickove ekipe - njegov odhod na Old Trafford v zameno za neverjetnih 27 milijonov evrov označili za enega najboljših poslov v zgodovini londonskega kluba in se na vsa usta smejali Manchester Unitedu. To takrat ni bilo nič presenetljivega, saj Carrick sploh ni sodil med največje zvezde Tottenhama, njegovi nastopi pa nikoli niso kdo ve kako izstopali. Pa ne samo to, celo pri rdečih vragih so priznavali, da so Roya Keana želeli zamenjati z bolj uveljavljenim in boljšim nogometašem, a takega ni bilo na trgu, zato so v dres legendarnega Irca s številko šestnajst na hrbtu oblekli takrat še občasnega angleškega reprezentanta. »Res je, da sem zeleno luč za nakup Carricka dal sam, toda kljub temu sem bil prepričan, da s to potezo ne bomo napolnili Keanovih čevljev,« se tega danes spominja Ferguson. »Vedel sem, da Michael lahko igra zelo dobro, toda bal sem se, da bomo na res velikih tekmah pogrešali Keanovo osebnost. Če sem povsem iskren, sem mislil, da je Carrick prevelika mevža, da bi lahko naši zvezni vrsti poveljeval tako, kot je to počel Irec,« priznava mož, ki na klopi Uniteda sedi že 20 let. Toda nakup, ki so se mu vsi smejali, danes ob nakupu Cristiana Ronalda in Wayna Rooneyja velja za eno najboljših potez med gradnjo trenutno verjetno celo najboljše evropske klubske ekipe. Nič čudnega, ko pa je Carrick po solidnem začetku sezone ves čas napredoval, vestno opravljal svoje naloge, v zadnjem času pa celo postal zelo nevaren za nasprotne vratarje. Ob tem pa ga njegov manj konfliktni karakter nikoli ni oviral. Nasprotno, s svojo mirnostjo in preudarnostjo se je v marsikaterem položaju znašel celo precej bolje kot pogosto nepremišljeni, nestrpni in kontroverzni Keane, na drugi strani pa mu nikoli ni manjkalo poguma in bojevitosti. O mevži torej ne duha ne sluha. In kaj na to poreče Ferguson? » Veseli me, da sem se motil. Pravzaprav me zelo veseli, da sem se zelo motil.« Kot vse skupaj brez dvoma zelo veseli tudi slehernega navijača Manchester Uniteda.