V prvem delu tega zbornika spoznavamo Kreka po različnih vidikih njegove mnogotere dejavnosti -od sociološkega do zadružniškega. Sledi njegova bogata bibliografija (seznam del, ki jih je napisal). Drugi del pa nam ponuja izbor njegovih spisov, najprej leposlovnih, ki so najmanj znani, pa še filozofskih razprav. Po predstavitvi Krekove osebnosti iz različnih vidikov - izpoved peresa starejših in sodobnih piscev - se poglobimo v Krekove spise: najprej njegove pesmi, zatem v odlomke njegovih pripovednih del in končno v njegove pridige in razprave. Njegova proza razodeva, kako dobro je poznal težke razmere, v katerih so živeli "mali ljudje", ki so mu bili tako zelo pri srcu. Bil je sredi življenja in iz lastne izkušnje je zapisal: "Spoznaval sem vedno bolj, da je na svetu nemogoče biti brez trpljenja. Potreben je človek trpljenja in srečen je, če zna prav trpeti. S trpljenjem si čisti dušo in prav prestano trpljenje mu obdaja srce s trdnim oklepom, da ne more iz njega sveti mir." Življenjske izkušnje so navdihovale tudi njegove pridige, ki jih je imel v ljubljanski stolnici za postne petke leta 1906, ko je poslušalcem govoril o Kristusovem značaju. Svoja razmišljanja o molitvi rožnega venca povezuje z naukom "socialnega" papeža Leona XIII., ki je v svoji okrožnici o rožnem vencu zapisal: "V našem času se opaža zlasti trojna rana na človeškem telesu. Najprej manjka veselja do tihega, skromnega, z molitvijo združenega dela, potem manjka poguma v trpljenju in končno manjka upanja na boljše, srečnejšo bodočnost."