Zelo lepi primerki uspevajo tudi v Ovsišah pri Podnartu, kjer jih lastnika Marija in Janko Potočnik gojita že 30 let. Janko pripoveduje, da sta prve vršičke dobila pred davnimi leti, sploh ne vesta točno kje, ker pa so dobro uspevali, pa so ostali pri hiši. Vzgajala sta jih po svoje, ker pa sta želela imeti lepe , zdrave in cvetoče, sta za nasvet povprašala vrtnarja in tudi priznanega strokovnjaka za rože Slavka Zgonca. Po nasvetih pa ni bilo več dileme: vzgojila sta res lepe in zdrave rastline. Zemlja naj bo čim bolj preprosta: star kompost, vrtna zemlja, krtine, malo peska, drenaža na dnu korita in dobro so rasli. Čez leto pa zalivanje s postano vodo, pod vrhnjo plast zemlje pa malo gnojila v zrncih in cvetijo res lepo celo sezono. Janko pravi, da so nageljni zelo občutljivi, in če nimaš pravega posluha, propadejo zaradi bolezni: najsi bodo uši, plesen. Tudi njihovi so že zboleli, vendar nista obupala. Posadila sta nove vršičke, roko zanje ima sploh gospa Marija, skoraj vsi se primejo. Za vršičke je dobro, če jih posadiš kar v vrtno zemljo, vrtnar jima je svetoval, da tam, kjer raste krompir, rastejo tudi nageljni. Jeseni jih preneseta v notranje prostore, čez zimo odženejo kot pšenica in jih je treba poščipat, da se rastline zgostijo. Od tega je odvisna tudi nadaljnja rast, bolj močni so. Vršički tudi ne prenesejo tako nizkih temperatur kot odrasle rastline. Pozimi do minus 4 stopinje, poleti do plus 25. Če so poleti na večji vročini, se cvetovi prehitro posušijo, zato jim prijajo bolj sveži in vlažni dnevi in tudi cvetijo dolgo v jesen. Presajata jih na tri leta, vmes pa samo odstranita vrhnjo plast zemlje in dodasta novo. Letos imata že 16 korit cvetočih nageljnov, ki obilno cvetijo. Pa tudi pokropiti jih je kdaj treba proti bolezni, »vse po navodilih Slavka Zgonca in vse štima«, pravi Janko. Spomladi, ko jih prinese iz zimskega prezimovališča, jih najprej postavi v senco, da se navadijo na svetlobo, šele po kakih treh tednih jih postavi na stalno mesto, na vzhodno stran hiše, kjer ostanejo do novembra. Pozimi jih je treba čim manj zalivati, šele ko malo ovenejo, jih močno zalije. Vršičke delita na vse konce, vendar vsem ne uspevajo. Janko pravi, da moraš biti zelo pozoren do njih: »Malo jih moraš pobožat' in pohvalit', če ne ni nič.« In verjetno prav zato tako lepo cvetijo in dišijo. Pa naj še dolga leta krasijo njihov balkon.