Začnimo pri klopih, ki se jih upravičeno najbolj bojimo. Nikar ne mislimo, da so samo po gozdovih, tudi po travnikih se skrivajo. Pomaga, če se oblečemo tako, da je vse telo pokrito, hlače pa tičijo v obutvi, seveda pa to ne pomeni, da klopi ne morejo do kože. Še ure in ure po tem, ko pridemo s sprehoda, se sprehajajo po obleki in iščejo najprimernejši prostorček, kjer bi se ugnezdili. Jasno je torej, da se je pametno takoj preobleči in se spraviti pod prho. Vrhnja oblačila pošteno stresimo, spodnja operimo. Če najdemo klopa, ga je treba čim prej celega spraviti iz kože. Operacija s pinceto se posreči, če najdemo klopa takoj, če pa je že temeljito vsesan v kožo, ga je bolje zadušiti s kapljico olja ali kreme, na koži jo pustimo dve minuti, nato klopa odstranimo z rahlimi krožnimi gibi. Še zmeraj nimamo cepiva proti boreliji (proti klopnemu meningitisu), zato je najboljše opazovati del kože, kjer je bil klop prisesan. Če se začne delati rdečina in se pozneje spremeni v kolobar ter se širi (znotraj je svetel), se pri priči odpravimo k zdravniku, pa tudi manj tipične kožne spremembe mu pokažimo. Lahko pa se celo zgodi, da značilni kolobar je, klopa pa ne, ker je odpadel ali pa nas je pičila kakšna druga okužena žuželka. Borelijo je preprosto ozdraviti na začetku, zelo težko pa potem, ko je zastarana.